ODSTAVLJANJE OD DOJENJA
Članek pripravila Maja Trupi, svetovalka za dojenje
Objavo najdeš tudi na ig: @majatrupi_mamica
Preden začnemo!
Odstavljanje od dojenja ni dogodek. Je proces. In je lahko nežen. Kljub temu, da je zahteven.
Odstavljanje ne pomeni, da je dojenje “končano narobe”.
Pomeni le, da se potrebe otroka, mame ali obeh spreminjajo.
Kdaj je torej pravi čas za odstavljanje?
Tisti, ki je pravi za vaju. Ne za okolico. Ne za urnik. Ne za pričakovanja drugih.
Torej, ko mami ali otroku dojenje več ne ustreza.
Do kdaj dojiti?
V večini kultur matere svoje otroke dojijo 2–4 leta, kar pa za sodobno razvito družbo
večinoma ne velja več. Zaradi pritiskov prehranske industrije je v minulem stoletju na
področju dojenja prišlo do velikih sprememb – prevladuje težnja po zgodnjem odstavljanju
dojenčkov, navezanost otroka na dojko ni več zaželena, mati mora biti »svobodna«.
Mednarodne organizacije na področju dojenja (Svetovna zdravstvena organizacija, UNICEF)
priporočajo, naj bodo dojenčki polno dojeni vsaj prvih 6 mesecev, nato pa naj se ob gosti
hrani dojijo še vsaj do drugega leta ali dlje.
Ne glede na vse smernice pa je trajanje dojenja izključno osebna odločitev matere in naj
traja toliko časa, dokler ustreza obema, materi in otroku.
Ločimo 4 vrste odstavljanja:
- Naravno (na pobudo otroka, ko je otrok pripravljen, najpogosteje po 2. letu starosti)
- Delno (po navadi nočno – ko se mama odloči, da npr. ponoči ne bi več dojila, otrok pa
ponoči ne potrebuje več hrane – po 8. mesecu starosti, lahko pa se dojenje omeji tudi čez
dan, npr. zaradi mamine službe ali otrokovega obiskovanja vrtca) - Nenadno (kadar mama v celoti prekine dojenje zaradi predvsem zdravstvenih razlogov)
- Načrtovano odstavljanje (na pobudo mame, praviloma iz osebnih razlogov)
Naravno odstavljanje: kdaj je otrok pripravljen?
Malček potrebuje čas, vendar bo zagotovo prišel do točke, ko se bo odstavil sam, brez
vzpodbude matere. Najpogosteje se to zgodi v 2. ali 3. letu, lahko pa tudi prej, pri enem letu,
ali kasneje, do nekje 6. leta. Temu procesu pravimo naravno odstavljanje.
Le izjemoma se dojenčki naravno odstavijo pred prvim letom, lahko pa se zgodi, da pride do
dojilne stavke, kar si matere pogosto interpretirajo kot znak, da se dojenček ne želi več dojiti.
Dojilna stavka je nenadna, dojenček dojko zavrača in ob tem kaže stisko, je nemiren in
razdražen, medtem ko se dojenčki oz. malčki odstavljajo postopoma, ko so resnično
pripravljeni na odstavljanje pa so veseli, sproščeni in mirni.
Delno odstavljanje (del dneva, npr. dnevno ali nočno)
Za delno odstavitev se odločijo matere, ki otroka ne želijo povsem odstaviti, bi pa želele
dojiti manjkrat oz. ne vedno in povsod, ko to želi otrok. V tem primeru gre za omejitev
dojenja na določen del dneva, kraj in situacijo (npr. samo podnevi/ponoči, po vrtcu, pred
spanjem …). Delna odstavitev dojenja pride v poštev pri večjih malčkih, s katerimi že lahko
sklenemo dogovor in so že sposobni razumeti spremenjena pravila ter se jih držati. Manjše
otroke lahko delna odstavitev privede v stisko, saj ne razumejo, zakaj je mati ob njem, pa ga
noče podojiti.
Če želi mama otroka odstaviti podnevi, naj začne s podojem, ki je otroku najmanj pomemben
(npr. ko se igra zunaj).
Če mama želi odstaviti otroka ponoči, se priporoča, da podoje skrajšuje in namesto dojenja
uvede drugo spalno asociacijo (npr. božanje, šuškanje, ninico …).
Nenadno odstavljanje (npr. zaradi hude bolezni mame)
Nenadno odstavljanje od dojenja ni priporočljivo, vendar je v določenih okoliščinah lahko
nujno (daljša odsotnost matere, zdravila, nezdružljiva z dojenjem, bolezen). Nenadno
odstavljanje povečuje tveganje zamašenih mlečnih vodov in zastojnega vnetja dojk, zato je
pri tem zelo pomembno pravilno ustavljanje laktacije in pravilna nega dojk.
Nenadno odstavljanje je lahko tako za mamo kot za dojenčka hud stres, zato je dobro, da
mati otroku namenja več časa in pozornosti, da ne bo tako močno čutil izgube dojenja.
Načrtno odstavljanje (ko mama želi zaključit z dojenjem)
Ko se mama zavestno in na podlagi lastnih želja odloči, da želi prenehati dojiti, naj si za to
vzame dovolj časa ter se na to pot odpravi spočita in naspana, dostikrat se zato mame za
odstavljanje odločijo med počitnicami ali vikendom. Poskrbi naj, da otrok zagotovo ne bo
žejen in lačen. Če je otrok starejši od 8. mesecev, lahko čez noč že zdrži brez hranjenja, zato
mu ponoči namesto dojenja ni treba ponujati hrane.
Mama naj si prosi za pomoč tudi partnerja ali druge njej ljube osebe, ki jo bodo razumele in
jo podpirale.
Vse svetovalke za dojenje smo na voljo za individualno svetovanje pri odstavljanju od
dojenja, spletne skupinske delavnice pa v Sloveniji vodi svetovalka Monika Rožič.
Vprašanja, ki si jih postavi pred odstavljanjem
- Si zares želim prenehati z dojenjem ali bi rada uvedla le določene spremembe (npr. za
boljše spanje)?
2.Kaj me v tem trenutku glede dojenja najbolj obremenjuje? Ko to ugotovim, lahko namreč
dojenje samo omejim in ne popolnoma ukinem.
3. Kaj začutim ob tem, da bi morala dojenje zaradi izredne situacije za 3 dni nemudoma
prekiniti?
4. Ali se v mojem življenju trenutno dogaja kaj stresnega, napornega?
5. Kaj začutim ob tem, ko otrok joka in kriči, ko mu nočem dati dojke? Želim v takšnih
situacijah otroka podojiti samo zato, da bi ustregla njemu?
Pogosti (zmotni) razlogi za prekinitev dojenja:
-Nova nosečnost: če ni rizična, ni razloga za prekinitev dojenja. Posvetujte se z ginekologom.
-Odhod v vrtec: Otroka zaradi odhoda v vrtec ni treba odstaviti, pravzaprav je celo
priporočljivo, da se takrat dojenje ohrani. Dojeni otroci praviloma bolje premagajo
»vrtčevske viruse«
-Odhod v službo: Dojenja ni potrebno prekiniti, lahko pa se prilagodi, na primer na jutranje in
večerno. Prav tako ima vsaka doječa mama pravico do odmora za dojenje (1 ura na dan do
otrokovega 18. meseca)
-Slabo nočno spanje: Mnoge mame mislijo, da bo njihov otrok bolje spal, če nehajo dojiti. To
je mit. Za kvalitetno spanje je pomembna tudi pravilna dnevna in večerna rutina, prava
temperatura v spalnici, kaj se dogaja čez dan, ali ima otrok alergije…
– Zdravstveni izzivi matere: Nekatera zdravila niso združljiva z dojenjem, vendar je večinoma
možno najti takšna, ki so. Tudi po večini operacij lahko mama normalno nadaljuje z
dojenjem. Posvetujte se z zdravnikom in usposobljeno svetovalko za dojenje.
Kako zagotoviti sočuten pristop?
Za otroka dojenje ni samo hrana. Je:
– tolažba
– regulacija čustev
– bližina
Zato je pomembno, da pri odstavljanju ne odvzamemo vsega naenkrat.
Nežno odstavljanje pomeni:
– postopnost
– nadomeščanje dojke z bližino (objem, glas, prisotnost)
– spoštovanje čustev (tvojih in otrokovih)
Če je otrok dovolj velik, se z njim pogovarjajmo, povejmo mu, da se bomo zdaj drugače
pocrkljali in da ga imamo še vedno radi. Lahko tudi preberemo kakšno slikanico o
odstavljanju od dojenja, odlična je zbirka Cici in Mici.
Nekatere metode načrtnega odstavljanja:
-Ne ponujaj, ne odklanjaj: dobrodošle so bolj zaprte majice …
-Povečanje telesne aktivnosti: npr. zunaj na igrišču…
-Zamotenje: npr. branje knjigice, sestavljanje kock, petje…
-Hranljivi napitki in prigrizki: npr. voda, če je žejen…
-Začasna odsotnost matere: npr. mati odide v trgovino, na koncert…
-Aktivna pomoč očeta: Običajno pride v poštev po 8. mesecu, pri tem je pomembno, da mati
partnerju popolnoma zaupa. Oče gre lahko z otrokom na sprehod ali prevzame nočno
zbujanje…
-Zamikanje podojev: se malček želi dojiti, mu mama pove, da tisti trenutek ne more, ker
mora npr. skuhati kosilo in da se bo dojil kasneje…
-Pogovor/dogovor z otrokom: malčku povemo, da se bo npr. lahko dojil zjutraj/zvečer/po
vrtcu. Seveda je pomembno, da se tega dogovora držimo.
– Metoda lune in sonca: primerno za otroke, starejše od 3. let. Otroku lahko s pomočjo
zgodbice razložimo, da ko vzide luna, gredo dojke spat, ko pa vzide sonce, se dojke zbudijo in
se spet lahko doji.
-Nagrajevanje: primerno za otroke 3–5. let, ki pa naj ne bo podkupovanje– za uspešno noč
brez dojenja lahko nalepi nalepko, se z vami igra najljubšo igrico…
-Spanje z bratci in sestrami: Otroka damo spat k starejšim bratcem in sestricam, lahko tudi
babicam in dedkom – nekomu, ki mu otrok zaupa.
Katero metodo naj izberem?
Načinov odstavljanja je več, tako da vsaka mama lahko izbere, kateri način bo ustrezal njej in
otroku, kar je pogosto odvisno tudi od otrokove starosti in od tega, koliko otrok že razume.
Od približno 16. meseca se lahko z otrokom že marsikaj dogovorimo. Na tak način je
odstavljanje od dojenja sočutno do otroka in mame ter z manj stresa. Zelo odsvetovane pa
so tehnike lepljenja obliža na dojke, mazanje dojk z zenfom, poprom, limoninim sokom … S
temi metodami namreč mama prelaga odgovornost na predmete in odvrača pozornost od
svojih občutkov. Prav je, da mama sprejme odgovornost in otroku pove, da ne zmore/ne želi
več dojiti.
Kaj je še pomembno?
Pri odločitvi za prekinitev dojenja je pomembno predvsem to, da mama odločitev sprejme na
podlagi sebe in otroka, da je z odločitvijo pomirjena in da pri tem vztraja.
Načrtovano odstavljanje bo uspelo le, če je mama res trdno odločena v to.
Če je odstavljanje težko, to ne pomeni, da delaš kaj narobe.
Pomeni samo, da je vajina vez močna.
Če otrok protestira, joka ali se upira, to ne pomeni, da odstavljanje ni prava odločitev.
Pomeni, da predeluje spremembo.
Prav tako ni nič narobe s tabo, če žaluješ za vajinim obdobjem dojenja. To je povsem
normalno. Spomin na dojenje vama bo vedno ostal, zdaj pa najdita druge načine
povezovanja.
Bližina ostane – samo oblika se spremeni.
Kako poskrbeti zase med oz. po prenehanju dojenja?
Če sta dojki napeti, naj si mama dojko najprej malo segreje in nato ročno iztisne mleko, pri
čemer naj vsak dan iztisne manj mleka in podaljšuje čas med iztiskanji. Po iztiskanju naj na
dojki da mrzle obkladke, pomečkane zeljne liste, lahko tudi skuto. Pri ustavljanju laktacije
pomaga tudi žajbljev čaj, saj žajbelj vsebuje učinkovine, ki zavirajo izločanje tekočin iz telesa.
Pomaga lahko tudi peteršiljev čaj in v najtežjih primerih zdravila za ustavljanje laktacije.
Po prenehanju dojenja se lahko zgodi tudi padec hormonov, tako da poskrbi tudi zase in si
morda daj ponovno pregledati kri. Podpreš se lahko tudi z Bachovimi cvetnimi esencami ali
manualno terapijo.
Če je razlog odstavljanja mamina utrujenost, bolečina ali čustvena stiska –je odstavljanje
lahko tudi oblika skrbi zase. Otrok ne izgubi mame. Izgubi samo dojko.
Za konec – ne pozabi!
Odstavljanje od dojenja je pogosto čustven proces – za otroka in za mamo.
Kot svetovalka za dojenje pogosto vidim, koliko krivde in dvomov ga spremlja. A resnica je
preprosta:
<3 Ni enega pravilnega načina.
<3 Ni enega pravega časa.
<3 Obstaja samo vajina zgodba.
Če želiš podporo ali vprašati kaj konkretnega, sem tukaj.
Viri:
– Unicef, WHO
– Želim dojiti
– Veva, spletna šola za starše